Katere izzive lahko pričakujemo v mestih prihodnosti?

Medijska hiša Delo in družba AV Living Lab sta leta 2020 uspešno združili dogodka na tematiko mobilnosti iz leta 2019 in ju preoblikovali v največjo prireditev o mobilnosti v regiji z več kot 1000 udeleženci ter 36 domačimi in tujimi govorniki.

V letu 2021 se njuna zgodba nadaljuje v tromesečni kampanji »City as a Lab: Mobility 2021«. Ta je bila sklenjena z mednarodno spletno konferenco, ki je potekala 8. in 9. junija 2021.

Letošnja konferenca je bila še nekoliko bolj multidisciplinarna. Povezala je ponudnike mobilnih rešitev ter vodilne igralce na področju komplementarnih industrij, kot so IKT, logistika, energetika ter zavarovalniška in finančna panoga.

Omogočila je vpogled v najnovejše trende na področju mobilnosti, pametnih mest in logistike ter udeležence v virtualnem okolju povezala z vodilnimi svetovno priznanimi strokovnjaki na področju mobilnosti. Konference se je udeležilo več kot 20 govornikov in panelistov vodilnih regionalnih in mednarodnih blagovnih znamk.
 

Mobilnost prihodnosti: digitalizirana in prijazna do okolja

V uvodnem nagovoru je Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, kot dva glavna cilja prometa prihodnosti izpostavil trajnost in odpornost. V kratkem lahko pričakujemo digitalizacijo taksi prevozov. Ministrstvo si s projekti prizadeva razvijati digitalno, moderno in napredno Slovenijo. Poudarek je na spodbujanju učinkovitega javnega potniškega prometa in novih poslovnih modelov, je še dejal Vrtovec.

Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, je povedal, da ima pri viziji Ljubljana 2045 mobilnost pomembno funkcijo. Ljubljana se lahko pohvali z najobsežnejšo peš cono v Evropi. Kolesarske steze so dobro zasnovane, v prihodnje pa naj bi jih bilo še več. Cilji, ki jih bo Ljubljana na področju mobilnosti zasledovala v prihodnje, so prehod na električne avtobuse, zmanjšanje števila avtomobilov in prehod na njihovo souporabo, je povzel Janković.

Po besedah Stojana Petriča, direktorja medijske hiše Delo, bo mobilnost v prihodnje čedalje bolj digitalizirana. S tem bodo nastajale dodatne zahteve po tehničnih kadrih, ki bodo zadolženi za iskanje novih digitalnih rešitev. Mobilnost bo v prihodnje vse bolj ogljično nevtralna, vozila bo poganjala elektrika. V uporabi bo čedalje več novih tehnologij, je še dejal Petrič.
 

Petrol snuje nove rešitve na področju zelene mobilnosti

»Živimo v časih, ki so polni izzivov, pred nami pa je precej nepredvidljiva prihodnost. Na voljo so različne rešitve. Pomembno je, da sprejemamo prave odločitve,« je uvodoma prihodnost mobilnosti povzel Andrej Bergant, direktor energetskih in okoljskih rešitev pri Petrolu.

Petrol je podjetje z več kot 5000 zaposlenimi, ki je že več kot 70 let vodilni ponudnik nafte in komplementarnih storitev v regiji. Kljub temu da so ponudniki nafte, stremijo k zeleni mobilnosti in se nameravajo prilagoditi potrebam strank, ki se bodo pojavile v prihodnje.

»Spremembe ne bodo lahke, biti morajo dobro načrtovane. Med več možnostmi moramo izbrati tiste, ki nam bodo omogočile, da bomo šli v pravo smer,« je Petrolovo strategijo pri snovanju novih rešitev povzel Bergant.

Bergant je razložil, da bo Petrol v prihodnjih petih letih poslovanje usmeril v zagotavljanje novih storitev, v kar bo investiral 700 milijonov evrov. Nove rešitve bodo obsegale načine shranjevanja energije, povečanje energetske učinkovitosti, zagotavljanje učinkovitejših procesov. Med drugim gradijo električne polnilnice za vozila javnega transporta, investirajo v vetrne elektrarne in razvijajo lastno platformo za e-mobilnost.

Neom: mesto brez avtomobilov, cest in ogljikovih emisij

Florian Lennert, vodja urbanega razvoja in mobilnosti, je predstavil projekt Neom. Gre za območje, ki naj bi se razprostiralo na 170 kilometrov dolgi liniji, ki poteka skozi Savdsko Arabijo.

Model naj bi služil kot zgled, kakšna naj bi bila mesta prihodnosti; mesta, ki bi bila prijazna do okolja, ki bi upoštevala hitro rast prebivalstva in bi za delovanje uporabljala umetno inteligenco.

Na območju bi lahko živelo milijon prebivalcev. Avtov in ulic ne bi bilo, s tem tudi ne ogljikovih emisij. Mesto bi bilo obdano z naravo, do vseh pomembnejših storitev pa bi prebivalce ločilo le pet minut hoje.

Projekt Neom sloni na trajnosti, obnovljivi energiji, avtonomnosti, deljeni mobilnosti, mikromobilnosti, ničelnih emisijah, uporabi tehnologije in električni energiji.

»Cilj projekta je na enem območju združiti najboljše prakse s celega sveta,« je princip snovanja pametnega mesta komentiral Lennert.

 

Pri ustvarjanju mest prihodnosti pomembna integracije različnih vrst transporta

Airbus je mednarodno podjetje, ki deluje na področju letalske in vesoljske industrije. Zavzemajo se za varnejši in bolj povezan svet.

Vassilis Agouridas, vodja oddelka za javno soustvarjanje in doseganje ekosistemov EU pri podjetju Airbus, je podal pogled na urbano mobilnost prihodnosti.

Gre za mesta, ki delujejo na podlagi prejetih informacij. Pri načrtovanju takih mest je pomembno zagotoviti načine deljenja prevoznih sredstev, načrtovanja voženj in integracije različnih vrst transporta. Zračni promet naj bi bil pri tem povezan z obstoječimi načini mobilnosti, je dejal Agouridas.

Pametna mesta predstavljajo prehod na digitalno infrastrukturo in prikazujejo nov pogled na mobilnost. Da bi lahko taka mesta zaživela, je pomembno povezovanje med različnimi akterji, je zaključil Agouridas.