Domov Aktualno 13. September 2017.

Junckerjev šesti scenarij

juncker
© Reuters
Predsednik evropske komisije je v svojem najpomembnejšem govoru o stanju Unije vsaj okvirno začrtal smer, v katero bi na podlagi njegovih izkušenj in razumevanja morala pluti evropska barka. Lažji napredek v njenem razvoju naj bi omogočila boljša gospodarska gibanja.

Juncker je bil skladno s pričakovanji izrazito vključevalen. Z idejo Evrope več hitrosti se sploh ni ukvarjal. Namesto tega se je zavzel, da bi bile vse članice čimprej (Hrvaška mora še izpolniti pogoje) v schengnu in tudi v evru (odobreno izjemo imata le Združeno kraljestvo in Danska). Zavzel se je tudi za pomoč članicam pri izpolnjevanju pogojev za evro.

V svoji viziji, ki jo je imenoval šesti scenarij - Bruselj je spomladi v razmislek ponudil pet scenarijev prihodnjega razvoja EU do leta 2025 – bi naredil kar nekaj institucionalnih reform, v imenu učinkovitosti tudi združevanje funkcij.

Pri načrtih za reformo denarne unije sicer ni bilo slišati veliko novih stvari. Opazna je bila bližini z idejami francoskega predsednika Emmanuela Macrona – denimo glede skupnega finančnega in gospodarskega ministra, ki bi med drugim usklajeval instrumente za pomoč članicam v krizi. Glede zahteve po ločenem proračunu območja z evrom je bil bolj pazljiv.

Sam je sicer še enkrat najavil, da ne bo več kandidiral za predsednika evropske komisije. Sistem Spitzenkandidatov, ki je bil v prvič preizkušen na zadnjih evropskih volitvah leta 2014, bi še okrepil. Tudi sama Unija bi v njegovih očeh morala dobiti bolj demokratične temelje. Med drugim je izrazil naklonjenost transnacionalnim listam za volitve v evropski parlament.

Tudi pri spoštovanju socialnih standardov bi moralo biti več enotnosti v EU. Že tako pa se je postavil po robu različnim delitvam na liniji vzhod-zahod, med drugi pri živilih. Poljski pa je – ne da bi jo konkretno omenil - jasno sporočil, da pravna država predpostavlja neodvisno pravosodje.

Na vseh področjih je Juncker zagovarjal odprtost EU –v trgovini, glede vstopanja balkanskih držav in v migracijski politiki. Predvsem pa pričakuje, da bi se premaknili »od premisleka k dejanjem«. Tako bi najbolje izkoristili čas do prihodnje krize.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.