Je študentov res preveč?
V študijskem letu 2017/18 je bilo vpisanih 76.534 študentov, kar je skoraj 3000 manj kot v predhodnem letu.
Odpri galerijo
A formalna izobrazba je nujen pogoj na primer pri ključnih delovnih mestih v podjetju, vodstvenih pozicijah, ki zahtevajo več odgovornosti. Foto: Voranc Vogel/Delo
Če je še v študijskem letu 2003/04 število prijav presegalo razpoložljiva vpisna mesta za 22,8 odstotka, je trend od 2004/05 po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport nasproten.
Od študijskega leta 2004/05 se je začelo število prijav zmanjševati, medtem ko se je število vpisnih mest še vedno povečevalo, v študijskem letu 2009/2010 pa se je začel tudi trend zmanjševanja vpisnih mest. Število študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja se sicer v zadnjih letih znižuje, a vendar v Sloveniji po podatkih statističnega urada študira skoraj polovica mladih, starih med 19 in 24 let. V študijskem letu 2017/18 je bilo vpisanih 76.534 študentov, kar je sicer skoraj 3000 manj kot v predhodnem letu, v tekočem študijskem letu pa 65.640.
»Po statističnih podatkih se okoli 48 odstotkov generacije vsakokrat vpiše na fakulteto. Potreb na trgu za visoko izobražene je okoli 18 odstotkov. Študij jih zaključi od 35 do 50 odstotkov. Če bi bil ciničen, bi rekel, da se 20 odstotkov generacije zaman vpiše v terciarno izobraževanje. Sicer se izobražujemo za prihodnost, pa vendar … Porast potreb po delovni sili je zadnje čase zaznati predvsem za tiste s srednjo poklicno šolo, najpogosteje tehnične smeri,« razlaga Tilen Prah, iz kadrovske agencije Kariera.
A formalna izobrazba je nujen pogoj na primer pri ključnih delovnih mestih v podjetju, vodstvenih pozicijah, ki zahtevajo več odgovornosti, ter pri tehničnih profilih oziroma prostih delovnih mestih, kjer je delo težko opravljati brez predhodnega znanja, ki ga pridobimo med študijem, pritrjuje Viviana Žorž iz Adecca.
Še več informacij, pa dobite na naslednjih povezavah:
Od študijskega leta 2004/05 se je začelo število prijav zmanjševati, medtem ko se je število vpisnih mest še vedno povečevalo, v študijskem letu 2009/2010 pa se je začel tudi trend zmanjševanja vpisnih mest. Število študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja se sicer v zadnjih letih znižuje, a vendar v Sloveniji po podatkih statističnega urada študira skoraj polovica mladih, starih med 19 in 24 let. V študijskem letu 2017/18 je bilo vpisanih 76.534 študentov, kar je sicer skoraj 3000 manj kot v predhodnem letu, v tekočem študijskem letu pa 65.640.
»Po statističnih podatkih se okoli 48 odstotkov generacije vsakokrat vpiše na fakulteto. Potreb na trgu za visoko izobražene je okoli 18 odstotkov. Študij jih zaključi od 35 do 50 odstotkov. Če bi bil ciničen, bi rekel, da se 20 odstotkov generacije zaman vpiše v terciarno izobraževanje. Sicer se izobražujemo za prihodnost, pa vendar … Porast potreb po delovni sili je zadnje čase zaznati predvsem za tiste s srednjo poklicno šolo, najpogosteje tehnične smeri,« razlaga Tilen Prah, iz kadrovske agencije Kariera.
A formalna izobrazba je nujen pogoj na primer pri ključnih delovnih mestih v podjetju, vodstvenih pozicijah, ki zahtevajo več odgovornosti, ter pri tehničnih profilih oziroma prostih delovnih mestih, kjer je delo težko opravljati brez predhodnega znanja, ki ga pridobimo med študijem, pritrjuje Viviana Žorž iz Adecca.
Še več informacij, pa dobite na naslednjih povezavah:
Več iz rubrike
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
Kitajski in evropski kupec sta povsem različna
Na Kitajskem srednji razred še zmeraj raste, zato se povečuje tudi prodaja novih avtomobilov.
