Domov Aktualno 28. September 2017.

Janez Škrabec: ne maram črnogledosti

Janez Škrabec
© Igor Zaplatil
Riko je od letos aktiven tudi na nemškem trgu, kjer mu je uspel preboj z logističnimi in skladiščnimi sistemi, ki so jih zgradili za multinacionalke kot sta Ikea in mlekarna Müller. Po hidroelektrarni Brežice direktor in solastnik podjetja Riko Janez Škrabec upa, da bo sodeloval tudi pri tovrstnih projektih na Hrvaškem.

Riko je v zadnjih štirih letih za več kot polovico povečal število zaposlenih, zdaj jih ima 108, prihodki pa so lani dosegli 117 milijonov evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je s 144.000 evri med najvišjimi v Sloveniji.

Če bi imeli na izbiro deset tisoč evrov, prost mesec dni ali nagrado Manager leta, kaj bi izbrali?

Nagrado.

Res, ali ni nekaj najbolj dragocenega prosti čas?

Ne ločujem prostega od delavnega časa. Zato zame ni vrednota mesec dni brez dela. Moji dnevi so namreč, na način, kot jih preživljam zdaj, zelo dobri. Zelo zasedeni sicer, a z različnimi stvarmi, kar daje mojemu vsakdanu pestrost in dinamiko. Poslovno veliko potujem, ravno sem se vrnil s Kitajske, kjer sem obiskal sedež Alibabe. Fasciniran sem nad spremembami, ki jih prinaša spletna trgovina! Alibabe zagotovo ne bi mogel obiskati v prostem času, kot turist, v okviru poslovnega obiska Kitajske pa sem to možnost imel. Videl sem vrsto zanimivih stvari in srečal zanimive ljudi. Skratka, uživam v tem, kar delam. Freud je rekel, da sta v življenju pomembni dve stvari, delo in ljubezen, jaz pa rečem, da je najpomembnejša ljubezen do dela.

Se ta ljubezen ne spreminja skozi leta, ko ste bili mlajši, bi morda rekli, da je najpomembnejša ljubezen do koga ali česa drugega?

Moje delo je delo z ljudmi. Pogoj, da imaš rad svoje delo, je zagotovo tudi, da imaš rad ljudi.

Lanski nagrajenec Andrej Božič ni več na funkciji direktorja Steklarne Hrastnik, še kar nekaj primerov je takšnih, na primer Jurij Giacomelli se je s funkcije tudi poslovil po prejemu nagrade mladi poslovnež leta. Po tej analogiji se poraja vprašanje, ali boste ob letu osorej še šef Rika?

Bog daj, da bom zdrav. Svojega dela se zagotovo ne bom naveličal in prepričan sem, da se tudi v prihodnje moja ljubezen do dela ne bo zmanjšala. Je pa res, kot marsikdo opozarja, da lahko po prejemu kakšne nagrade zaspiš na lovorikah, omamljen od uspeha. V tem primeru je uspeh za marsikoga zagotovo nevaren, zato je pomembno zavzeti pravi distanco do tega.

Naj poudarim, da nimam slabega občutka niti za enega prejemnika te nagrade. Vsak, ki jo je v svojem času prejel, si jo je tudi zaslužil. Mimogrede, poglejte primer Nobelove nagrajenke za mir Aung San Su Či iz Burme. Vrstile so se pobude, da se ji nagrada odvzame zaradi zatiranja pripadnikov muslimanske manjšine Rohinga. Vendar je fundacija jasno povedala, da nagrad ne odvzemajo. Vsak, ki jo je prejel, jo je prejel zaradi zasluženega dela v preteklosti.

Neomamljeni od uspeha greste naprej proti aktualnemu naj-izzivu, ki je najverjetneje drugi tir?

No, imamo pa še kakšen drug izziv, ne le sodelovanje pri drugem tiru. Kot pa sem že poudaril, se zanj močno zanimamo. Več kot to, zaenkrat nimam povedati. V tem trenutku mi je največji izziv, ukvarjamo se namreč tudi z notranjo logistiko, kako bo Riko znal odgovoriti na vprašanje prehoda retaila v internetno prodajo. Ni naključje, na primer, da propada Agrokor, takšen poslovni model postaja vse bolj passe. Prihaja Amazon, prihaja Alibaba, ki bo v prihodnjih petih letih v širitev logistične mreže vložila 15 milijard dolarjev. Predstavnik Gorenja v Šanghaju mi je na primer rekel, da sploh ne gre več fizično v trgovino, vse naroča preko spleta in vse plačuje preko mobilnega telefona.

Tako bo zelo hitro tudi pri nas, tisti, ki pravijo, da sprememb ne bo še nekaj časa, se motijo. Faza trgovskih centrov se tako zaključuje, zdaj prihaja trenutek visokoregalnih skladišč, v katerih se bo skrbelo, da se bo naročene izdelke čim prej distribuiralo do kupcev. In kar nekaj takšnih projektov že imamo v zahodni Evropi, tudi Nemci nas integrirajo v tovrstne svoje projekte. To je prihodnost.

Včeraj je bila tudi uradno odprta hidroelektrarna Brežice, največji infrastrukturni projekt v zadnjem času pri nas, pri katerem ste se povezali s hrvaškim gradbincem Viadukt. Kako to?

Z njim smo se povezali, ker računamo, da bodo tudi Hrvatje gradili elektrarne naprej po spodnji Savi. Upamo, da se bo to strateško partnerstvo nadaljevalo še naprej.

Dobite lažje posel v Sloveniji ali v tujini?

Vedno je posel lažje dobiti doma. To je celo logično, večina podjetij si reference zgradi doma. Pri nas je težava le to, da je trg zelo majhen, zato smo obsojeni na izvoz, tudi izvoz storitev.

V obrazložitvi nagrade je zapisano, da ste inovativni vodja. Ali to pomeni, da inovativno sankcionirate tudi svoje zaposlene za napake ali za to, ker ne dosežejo zastavljenega cilja?

Ne, pri nas ne kaznujemo, še nikoli nisem nikomur znižal na primer plače, če je storil kaj narobe. Dejansko gojim kulturo nekaznovanja napak, te toleriramo, saj se na njih lahko učiš in prideš tako do uspeha. Skušam razvijati in spodbujati svoje sodelavce, da se jih sploh ne bojijo. Tudi zato ima Riko dobre rezultate in perspektive v prihodnosti. V 30-tih letih nismo niti enkrat zamujali s plačami, vsa leta smo poslovali tudi z dobičkom. Poleg tega nimamo kvantitativnih ciljev, saj je inženiring tek na dolge proge. Cikel pridobitve in izvršitve posla v naši panogi je namreč sedem, osem let; toliko časa približno mine od ideje do realizacije posla.

Več na Delo.si

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.