Industrija v EU aprila z manjšo proizvodnjo kot marca
Industrijska proizvodnja v aprilu je upadla, potem ko se je marca povečala. V območju z evrom je bila po popravljenih podatkih mesečna rast 0,6-odstotna, v celotni EU pa 0,5-odstotna rast.
K 0,9-odstotnemu padcu v območju z evrom na mesečni ravni je najbolj pripomogla manjša proizvodnja energije (-5 odstotkov), sledile so manjša proizvodnja trajnih potrošnih dobrin (-2,2 odstotka), netrajnih potrošnih dobrin (-1,2 odstotka) in dobrin za vmesno porabo (-0,8 odstotka), medtem ko se je proizvodnja investicijskih dobrin povečala (+1,9 odstotka).
Tudi na ravni celotne EU je slika podobna. K 0,8-odstotnemu padcu je najbolj prispevala manjša proizvodnja energije (-3,8 odstotka), zmanjšala pa se je tudi proizvodnja trajnih potrošnih dobrin (-1,9 odstotka), netrajnih potrošnih dobrin (-1 odstotek) in dobrin za vmesno porabo (-0,7 odstotka). Proizvodnja investicijskih dobrin se je povečala za odstotek.
Največji padec industrijske proizvodnje so aprila na mesečni ravni zabeležile Litva (-7,9 odstotka), Nizozemska (-4,4 odstotka) in Grčija (-3,3 odstotka), največjo rast pa Irska (+9,1 odstotka), Romunija (+2,1 odstotka) in Danska (+0,8 odstotka). Obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji se aprila v primerjavi z marcem ni spremenil.
K 1,7-odstotni medletni rasti industrijske proizvodnje v območju z evrom je največ prispevala večja proizvodnja investicijskih dobrin (+4,3 odstotka), povečala pa se je tudi proizvodnja dobrin za vmesno porabo (+0,8 odstotka), netrajnih potrošnih dobrin (+0,7 odstotka) in trajnih potrošnih dobrin (+0,4 odstotka), medtem ko se je proizvodnja energije zmanjšala (-0,7 odstotka).
Tudi za 1,7-odstotno rast industrijske proizvodnje v celotni EU je najbolj zaslužna proizvodnja investicijskih dobrin (+4,7 odstotka). Sledila je proizvodnja trajnih potrošnih dobrin (+1,3 odstotka), dobrin za vmesno porabo (+0,8 odstotka) in netrajnih potrošnih dobrin (+0,4 odstotka), medtem ko se obseg proizvodnje energije ni spremenil.
Največjo rast obsega industrijske proizvodnje v medletni primerjavi so zabeležile Slovenija (+6,9 odstotka), Romunija (+6 odstotkov) in Poljska (+5,9 odstotka), največji padec pa Malta (-5,8 odstotka), Irska (-4,7 odstotka) in Hrvaška (-1,3 odstotka).
Več iz rubrike
Bližje Evropi, še bližje Balkanu
Analiza 20 letnega članstva v EU pokaže, da naša država ni izkoristila priložnosti, ki jih dajejo enotni evropski trg in evropske inštitucije.
Ob točnosti je nujna tudi povezljivost meritev
Uporabniki vse bolj pričakujejo, da bi sistemi različnih proizvajalcev postali interoperabilni, so prepričani v Dewesoftu.