EIB priznava pomen projekta drugi tir za Slovenijo

V Evropski investicijski banki (EIB) priznavajo pomen projekta drugi tir za Slovenijo, a različne tehnične in finančne možnosti za zagotovitev stroškovno učinkovite izvedbe projekta se še preučujejo, tako je za podrobnosti o vlogi banke pri financiranju prezgodaj, so poudarili v tiskovni službi EIB ob predstavitvi lanskega poslovanja banke.
Fotografija: Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
Odpri galerijo
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji

Projekt železniške povezave Divača-Koper je EIB znan že več let. Banka priznava pomen projekta za Slovenijo in osvežen politični zagon za njegovo izvedbo, so izpostavili v tiskovni službi banke.

EIB trenutno zagotavlja podporo v okviru evropskega naložbenega svetovalnega vozlišča, da bi Slovencem pomagala oceniti različne tehnične in finančne možnosti za zagotovitev stroškovno učinkovite in gospodarsko vzdržne izvedbe projekta.

"Šele ko bo ta ocena končana, lahko banka začne razmišljati o morebitnem sofinanciranju," so v EIB še odgovorili na vprašanje, kolikšno bi lahko bilo posojilo banke za financiranje drugega tira in kdaj naj bi bila odločitev znana.

Pred tednom dni se je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič v Ljubljani o pomembni vlogi EIB pri financiranju drugega tira pogovarjal s podpredsednikom EIB Vazilom Hudakom.

Z infrastrukturnega ministrstva so tedaj sporočili, da se bo postopek z banko lahko začel, ko bodo do konca poletja znani rezultati na razpisu za evropska sredstva v okviru mehanizma za povezovanje Evrope (CEF).

EIB je sicer danes v Bruslju predstavila svoje delovanje v letu 2016. Banka je lani posodila za 83,8 milijarde evrov in s tem podprla naložbe v skupni vrednosti 280 milijard evrov. Dobrih 75 milijard evrov je posodila članicam EU, dobrih osem pa zunaj EU.

Slovenija je lani z EIB podpisala projekte v vrednosti 140 milijonov evrov, kar je 0,3 odstotka njenega bruto domačega proizvoda (BDP) in znatno manj kot lani, ko je podpisala za skoraj 800 milijonov evrov projektov. Po vrednosti podpisanih projektov v deležu BDP so za Slovenijo le Danska, Luksemburg in Latvija.

Več iz rubrike