Dunaj namerava postati ogljično nevtralen do leta 2040
Je sploh mogoče, da postane velemesto podnebno nevtralno v manj kot dveh desetletjih? Člani dunajske mestne uprave so v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki za energetsko preobrazbo poskušali odgovoriti na to vprašanje. Znano mednarodno svetovalno podjetje Compass Lexecon je za največjo dunajsko energetsko družbo Wien Energie pripravilo študijo, ki prikazuje možne scenarije razogljičenja avstrijske prestolnice do leta 2040. V skladu s splošno avstrijsko strategijo bi se to moralo zgoditi leta 2050, vendar bo poskušal Dunaj ta ambiciozen cilj doseči že 10 let prej.
Gerald Aue, soavtor omenjene študije, opozarja, da je podnebno nevtralnost mesta, ki bo v naslednjem desetletju najverjetneje imelo več kot dva milijona prebivalcev, mogoče doseči s preusmeritvijo energetskih sistemov na obnovljive vire energije in z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. »Glavna vzvoda sta proizvodnja toplotne energije in mobilnost,« poudarja Aue.
Podnebne spremembe so največji izziv današnjega sveta. Človekov vpliv nanje je največji v mestih, kjer zdaj živi približno 60 odstotkov svetovnega prebivalstva, delež pa se še povečuje. Zgodovinski avstrijski meteorološki podatki kažejo, da se je v 50 letih, med letoma 1960 in 2010, število vročih dni na Dunaju (ko temperatura naraste nad 30 stopinj Celzija) skoraj potrojilo. V obdobju med letoma 1961 in 1970 jih je bilo v povprečju 10,2 na leto, od leta 2011 do 2020 pa 28,4. Tudi zime so toplejše, zato je manj potrebe po ogrevanju. Se pa soočamo s povečanimi potrebami po klimatizaciji stavb, kar zahteva veliko energije, pravi Peter Hanke, dunajski deželni minister za gospodarstvo in finance.
Dunajski politiki in direktorji energetskih podjetij se zavedajo problema. Wien Energie, ki oskrbuje večino dunajskih gospodinjstev z električno energijo in toploto, namerava svoje emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za tretjino, nam pove izvršni direktor podjetja Michael Strebl. Po scenariju dunajske podnebne nevtralnosti naj bi bilo do leta 2040 56 odstotkov energije, potrebne za ogrevanje (in hlajenje) stanovanj, pridobljene iz toplarn. Seveda bodo morale biti toplarne drugačne kot danes, ko za delovanje večinoma uporabljajo zemeljski plin. V dekarboniziranem Dunaju bi geotermalna energija in velike toplotne črpalke leta 2040 zagotovile več kot polovico energije, potrebne za obratovanje toplarn, pravi Strebl. Toplarne na plin, katerih gorivo bo predstavljalo vse večji delež 'zelenega' plina, bi imele po tem scenariju približno 13-odstotni delež. Poleg tega bi delovale toplarne za kurjenje odpadkov ter obrati za pridobivanje toplote iz odpadnih vod in drugih toplotnih presežkov iz industrijskih virov.
»Dunajski sistem toplarn je že eden vodilnih v Evropi,« poudarja Strebl. »Je tudi eden najbolj okolju prijaznih, vendar nas do leta 2040 čaka še veliko dela. Letos začenjamo z namestitvijo velike toplotne črpalke, ki bo najmočnejša v Evropi. Energijo bo črpala iz dunajske mestne čistilne naprave odpadnih vod v Simmeringu (11. dunajski okraj). V prvi fazi, od leta 2023, bomo brez emisij ogljikovega dioksida na tak način oskrbovali 27.500 gospodinjstev. Poleg tega nameravamo do leta 2030 zagotoviti 125.000 dunajskim gospodinjstvom energijo iz geotermalnih virov. Pravkar zaključujemo raziskave o tem.«
Veliko več električne energije za avtomobile, manj za ogrevanje
Kar zadeva mobilnost ljudi je dekarbonizacija mogoča le s pospešeno elektrifikacijo. Močno povečanje števila električnih vozil je razlog, zakaj bodo pri proizvodnji električne energije potrebne precejšnje dodatne zmogljivosti. Predvideva se, da bo treba do leta 2040 v Avstriji za potrebe prometa zagotoviti sedemkrat več električne energije kot jo je zdaj.
Skupna poraba električne energije bo na Dunaju leta 2040 za približno dve tretjini večja kot danes in bo dosegla 15,7 teravatne ure. Hkrati se bo zaradi nižjega deleža termoelektrarn in majhnih možnosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v velemestnem okolju zmanjšala proizvodnja električne energije v mestu. Po drugi strani - čeprav se število prebivalcev Dunaja povečuje - se bo količina energije, ki je potrebna za ogrevanje, zmanjšala za približno 18 odstotkov. Razlog je deloma toplejše podnebje, deloma pa so to naložbe v toplotno izolacijo stavb. Ko vse seštejemo in odštejemo, bo skupna količina energije, ki jo bodo leta 2040 porabili na Dunaju, približno 27 odstotkov večja kot danes.
Znotraj mesta je sončna energija zelo primeren segment za naložbe v obnovljive vire energije. Wien Energie je že zdaj vodilno avstrijsko podjetje glede na količino energije, pridobljene iz fotovoltaičnih naprav. Direktor Strebl pravi, da ima Dunaj trenutno 300 fotovoltaičnih elektrarn s skupno močjo 80 megavatov, ki proizvajajo energijo za približno 35.000 gospodinjstev. »Do leta 2030 bomo povečali moč fotovoltaičnih elektrarn na najmanj 600 megavatov.«
Seveda je za razogljičenje Dunaja potrebnega veliko denarja. Naložbe v nove elektrarne, toplotno izolacijo in okolju prijaznejšo mobilnost ljudi do leta 2040 zahtevajo 21,2 milijarde evrov, nam pove Aue.
Več iz rubrike
Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje
Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.
Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji
Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.
