Zadnji dan turističnih bonov, neporabljena še skoraj petina

Konec junija se izteče veljavnost turističnih bonov in bonov 21, ki jih je država namenila prebivalcem Slovenije za potrošnjo v gospodarstvu kot pomoč po epidemiji covida-19. Podatki tik pred koncem unovčevanja kažejo, da bo neporabljena ostala skoraj petina vrednosti bonov oz. okoli 97 milijonov evrov. Ocene tega ukrepa so v gospodarstvu različne.

Kateri grški otoki so kot nalašč za poletni oddih?

Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) je bilo od začetka unovčevanja turističnih bonov 19. junija 2020 do nedelje unovčenih za 293,4 milijona evrov turističnih bonov. To je 82 odstotkov skupne vrednosti vseh izdanih bonov, medtem ko jih je neizkoriščenih še za okoli 63,5 milijona evrov.

Največ porabljenih v Piranu, sledita Kranjska Gora in Moravske Toplice

Podatki po občinah kažejo, da je bila daleč največja vrednost bonov unovčena v Piranu, in sicer do sredine maja okoli 49 milijonov evrov. Nekaj več kot 16 milijonov evrov so upravičenci potrošili v občinah Kranjska Gora in Moravske Toplice, mejo 10 milijonov pa so presegli tudi v občinah Brežice, Izola, Podčetrtek in Bohinj. Na drugi strani se je do sredine maja v občine Trzin, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Majšperk in Log-Dragomer iz naslova unovčenja turističnih bonov steklo manj kot 1000 evrov.

Podatki po dejavnostih kažejo, da je šla skoraj polovica bonov v 10 mesecih njihovega unovčevanja v sektor gostinstva, dobra tretjina pa v turizem. FOTO: Blaž Samec/Delo

Podatki o bonih za gostinstvo, turizem, šport in kulturo, t. i. bonih 21, pa kažejo, da so upravičenci od začetka njihovega unovčevanja 16. julija lani do nedelje unovčili za več kot 153,5 milijona evrov teh bonov. Tudi v tem primeru gre za okoli 82 odstotkov zneska potencialno vseh unovčenih bonov. V začetku tedna je bilo tako na voljo še nekaj več kot 33 milijonov evrov vrednosti teh bonov.

Podatki po dejavnostih kažejo, da je šla skoraj polovica bonov v 10 mesecih njihovega unovčevanja v sektor gostinstva, dobra tretjina pa v turizem. V kulturo, kamor sodijo tudi nakupi knjig, učbenikov in delovnih zvezkov, so uporabniki usmerili manj kot 15 odstotkov prejetega zneska, manj kot 10 odstotkov pa je odpadlo na področje športa.

Boni niso škodili, a tudi niso pomagali vsem

»Ukrep turističnih bonov obeh izdaj je turističnim podjetjem v času velikega upada obiska tujih gostov zagotovil sredstva, pomembna za vzdrževanje likvidnosti, in s tem bistveno olajšal njihov položaj,« je ukrep za STA ocenil direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Fedja Pobegajlo. Pred epidemijo covida-19 so tuji gostje v Sloveniji ustvarili 73 odstotkov nočitev, zato so bile posledice takega zmanjšanja obiska zelo resne, je spomnil.

Turistični boni so, kot je dejal Pobegajlo, vzpodbudili povpraševanje gostov v večini turističnih krajev. »Ostaja pa dejstvo, da je ukrep najbolj pomagal nastanitvam v izrazitih počitniških destinacijah, ostalim destinacijam in segmentom turizma pa bistveno manj. Zato smo si intenzivno prizadevali za podporo ostalim navedenim destinacijam in podjetjem preko drugih ukrepov,« je dodal.

Podatki po dejavnostih kažejo, da je šla skoraj polovica bonov v 10 mesecih njihovega unovčevanja v sektor gostinstva, dobra tretjina pa v turizem. FOTO: Blaž Samec/Delo

Prepoznavnost skritih kotičkov Slovenije

Obenem so turistični boni prebivalcem Slovenije omogočili spoznavanje bolj ali manj skritih kotičkov naše države. »Veseli nas, da nam nekateri člani že sporočajo, da se ti slovenski gostje že vračajo k njim,« je dejal direktor TGZS. Zato kot zelo dobro ocenjuje tudi odločitev Slovenske turistične organizacije (STO), da v bodoče del sredstev namenja trženju turistične ponudbe na domačem trgu.

Boni so bili pozitiven ukrep, ki v gospodarstvu ni povzročil škode. A manjkal je osnovni ukrep, in sicer nadomestilo turističnim ponudnikom in gostincem za izpadli promet, ki je bil posledica prisilnega zaprtja za devet mesecev v dveh letih, pa je dejal predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar.

»Šlo je za selektiven ukrep, saj boni niso prodrli do vseh,« je ocenil Cvar. »Lepo je bilo videti polno Obalo in druge turistične centre. A na številne gostince, ki so prav tako morali zapreti vrata, smo pravzaprav pozabili,« je Cvar spomnil zlasti na mestna središča ter podeželje.