Avtonomna vožnja in pasti, ki jih skriva
Avtonomno vozilo preprosto ne more zagotoviti 100-odstotne razpoložljivosti prevozniških storitev ali ravni uporabniške izkušnje. Človeška interakcija je predvsem v taksi službi ključnega pomena. V številnih primerih se avtonomni sistem ne more odzvati na ravni, ki si jo stranka želi in do katere je upravičena. Stroj namreč s človekom ne zna komunicirati na enak način kot človek.
Strokovnjak na področju upravljanja vozil na daljavo je predstavil nekaj ključnih težav, ki jih je razdelil v štiri glavne kategorije: skrb za potnike, nujni primeri, dostava in primeri, ko je potrebna komunikacija z ljudmi.
Skrb za potnike
Amit Rosenzweig je ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Ottopia, ki se ukvarja s programsko opremo za varno upravljanje vseh vrst vozil na daljavo. Na spletni strani VentureBeat je izpostavil nekaj ključnih težav avtonomne vožnje na področju prevozniških storitev.
Kot prvo je Rosenzweig izpostavil nelagodje potnikov. Brez človeškega voznika, ki bi se odzval na njihovo potrebo, potnik nima nikogar s katerim bi lahko komuniciral ali odpravil vir težave. Tukaj so potem tudi malce preprostejše težave, kot so upravljanje klimatske naprave ali informacijsko-zabavnega sistema, vsak potnik namreč nima enakih zahtev.
Posebne izstopne točke: Ko prispete v bližino cilja, preprosto rečete: »Ali me lahko odložite pri teh vratih ali avtomobilu ali cesti« in voznik bo to običajno storil. Avtonomni sistem vas bo morda pripeljal tehnično na pravi naslov, vendar ne na idealno mesto za enostaven dostop, navaja Rosenzweig. To je še posebej pomembno za starejše potnike ali osebe, ki gredo na zdravljenje.
Prav tako vse težave ne izvirajo iz vozila. Ena izmed takšnih je denimo lahko, če se potnik v vozilu ne pripne ali če je v vozilu preveč oseb, čeprav je za tehnološko dovršeno vozilo to verjetno ena preprostejših. Malce težje rešljiva pa je, če potnik v vozilu pozabi kakšen oseben ali vreden predmet. Trenutno je preprosto je poklicati voznika taksija in ga prositi, če lahko to preveri, pri avtonomnem sistemu pa bi bilo to verjetno malce težje, meni Rosenzweig.
Nujni primeri, dostave in primeri, ko se je potrebno pogovoriti
Težavo pri avtonomnih vozilih lahko predstavlja tudi sodelovanje s predstavniki intervencijskih služb. Če ima denimo potnik zdravstvene težave in kljub temu uspe opraviti klic na pomoč, mora vozilo še vedno vedeti kje in kdaj se ustaviti, da lahko zdravstveni delavci posredujejo. Podobno je tudi z drugimi interventnimi službami ali umikanje le-tem, ko so na nujni vožnji.
Rosenzweig na spletni strani VentureBeat navaja, da bi težavo lahko predstavljala tudi dostava. Človek kurir vam paket vroči in vas prosi, da podpišete, če paket seveda ni poškodovan. V nasprotnem primeru mu lahko to obrazložite in paket zavrnete. Z 'robotom' bi to težavo verjetno težje rešili.
Ko dostavno vozilo (v našem primeru avtonomno) prispe na prevzem ali odvoz, mora prejemnik potrditi evidenco in vsebino dostave ter usmeriti vozilo na določeno parkirno mesto ali nakladalno ploščad. Avtonomni sistem se ne odziva dobro na kazanje v določeno smer ali ustne ukaze, prav tako ne more pojasniti zakaj bi lahko prišlo do neskladja med informacijami, ki jih ima in navodili prejemnika, pojasnjuje Rosenzweig. Težavna bi bila lahko tudi gradbena območja, kjer ima eno vozilo več nalog, njihov vrstni red pa se po potrebi spreminja.
»Če želijo proizvajalci avtonomnih vozil kadarkoli imeti množično uporabljene robotske flote, morajo zagotoviti, da je človek v zanki,« meni direktor podjetja Ottopia. To je zapleten in kompleksen proces od začetka do konca in povsem drugačna tehnologija od same avtonomije. Za to obstajajo ponudniki t. i. 'teleoperacij'. Teleoperacija je tehnologija, ki človeku omogoča, da na daljavo spremlja, pomaga in celo vozi avtonomno vozilo, navaja Rosenzweig, strokovnjak na področju upravljanja vozil na daljavo.
Več iz rubrike
Umetna inteligenca proti kriptokriminalu
Umetna inteligenca lahko sodeluje tudi v razkrivanju nezakonitih transakcij v omrežju bitcoin.
Evropa se dviguje z dna
Blaga recesija se je končala, v prvem četrtletju je gospodarstvo EU zraslo za 0,3 odstotka.
